Sajenje lokalnih historičnih murv

RESANITA, Zemljevid pokrajin, 2019

St. Anna am Aigen
Trajna instalacija v okviru transborders

 

Umetnici RESANITA sta raziskali področje ob tromeji med Avstrijo, Madžarsko in Slovenijo. Za izhodišče sta izbrali kraj St. Anna am Aigen v Avstriji. Na tem popotovanju sta se pogovarjali z lokalnim prebivalstvom, navezovali stike z biologi/biologinjami in okoljevarstveniki/okoljevarstvenicami ter na preverjen način pridobivali rastline – z nakupom, izmenjavo in kot darilo. Kar sta dobili poleg rastlin, so zgodbe in znanje – politična in zgodovinska dejstva, biološke in okoljske informacije, pa tudi osebne zgodbe in poglede v življenje ob tromeji.

Izbrane rastline, so v kraju St. Anna am Aigen posajene v obliki trajne instalacije. Opremljene z besedili, ki vsebujejo mnogoplastne informacije, so rastoča ekološka skulptura in del pokrajine, ki jo tudi predstavljajo.

 

Maulbeere   Morus sp.   Murva   Eperfa

Im Gebiet des ehemaligen Österreich-Ungarns kam die Seidenkultur im 18. und 19. Jhd. intensiv in Gang, bis zu 2.000.000 Bäume der Weißen Maulbeere wurden gepflanzt. So gab es auch in Szentgotthárd (HU) eine Seidenweberei. Ein länderübergreifendes Forschungsprojekt beschäftigt sich aktuell mit den genauen Standorten der verbliebenen Maulbeerbäume in Slowenien, Österreich und Ungarn. Sie werden in eine Datenbank eingetragen und vegetativ vermehrt – aus jener Klonsammlung an der Universität für Landwirtschaft und Biosystemwirtschaft Maribor stammen diese Maulbeerbäume. Sie sind als Naturerbe und lebende Monumente kulturgeschichtlich für die ehemaligen Länder der Donaumonarchie von Bedeutung, aber werden auch für einen zukünftigen Wiederanbau und Rohstoffgewinnung erforscht. Seidenanbau war auch noch bis in die 1960er-Jahre im 5-Jahres-Plan des ehemaligen Jugoslawiens verankert. (Andreja Urbanek Krajnc, Universität Maribor, Johannes Rabensteiner, Universität Graz).

Na področju nekdanje Avstro-Ogrske se je svilogojstvo intenzivno pričelo šele v 18. in 19. stoletju, ko so zasadili do 2.000.000 dreves bele murve. Tudi v Monoštru (Madžarska) je bila predilnica svile. V mednarodnem raziskovalnem projektu strokovnjaki natančno evidentirajo rastišča preostalih murvinih dreves v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem. Vnašajo jih v bazo podatkov in jih vegetativno (nespolno) razmnožujejo. Iz te zbirke klonov na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru so tudi te murve. Pomembne so kot naravna dediščina in živi spomenik kulturne zgodovine nekdanjih dežel podonavske monarhije, raziskujejo pa jih tudi v namen ponovne zasaditve in pridobivanja surovin v prihodnosti. Svilogojstvo je bilo v nekdanji Jugoslaviji zasidrano v petletkah še vse do šestdesetih let 20. st. (Andreja Urbanek Krajnc, Univerza v Mariboru, Johannes Rabensteiner, Univerza v Gradcu).

Az egykori Osztrák-Magyar Monarchiában a 18.-19. században jutott jelentősebb szerephez, mintegy 2.000.0000 fehér eperfát ültettek akkoriban. A magyarországi Szentgotthárdon is működött egy selyemgyár. Egy országhatárokon átívelő kutatási projekt foglalkozik jelenleg a fennmaradt eperfák élőhelyeivel (Szlovéniában, Ausztriában és Magyarországon). Egy adatbankban összegyűjtik, majd vegetatívan szaporítják, a Maribori Mezőgazdasági és Biorendszer-gazdasági Egyetem klóngyűjteménynek az eredményét mutatják ezek az eperfák. Ezek a fák természeti örökségként és élő monumentumokként jelentőséggel bírnak az egykori Osztrák-Magyar Monarchia kultúrtörténetében, egyben pedig a jövőbeni újratelepítések és a nyersanyagkinyerés miatt is kutatás tárgyát képezik. A selyemtermesztés az egykori Jugoszlávia 5 éves terveiben egészen a 60-as évekig szerepelt (Andreja Urbanek Krajnc, Maribori Egyetem, Johannes Rabensteiner, Grazi Egyetem).

 

Več informacij na spodnjih povezavah:

www.kioer.at

http://www.transborders.at

http://www.resanita.at

 

Posted by Anja in Nekategorizirano, 0 comments

Predstavitev svilogojstva in morikulture na mednarodnem kmetijsko-živiljskem sejmu AGRA 2019

V okviru kmetijsko-živilskega sejma AGRA 2019, so se odvila predavanja o zgodovinskem ozadju in potencialu ponovne vzpostavitve svilogojstva v Sloveniji ter o vzgoji in oskrbi murvinih dreves. Demonstracijsko smo predstavili rejo sviloprejk in simbolično zasadili murvo.

Predavatelji: dr. Andreja Urbanek Krajnc (področje Botanika), dr. Rebeka Lucijana Berčič (področje Veterina), Janez Škalič (rejec).

 

Posted by Anja in Nekategorizirano, 0 comments

Razstava Vivian Xu

PROJEKT: SVILOPREJKA

Galerija KAPELICA / Kersnikova 4, Ljubljana (17.9. – 4.10.2019)

 

 

Vivian Xu zadnjih sedem let vsako pomlad goji sviloprejke (Bombyx mori), da bi bolje razumela njihov življenjski cikel, bioritem, vedênje v različnih okoliščinah in specifike posameznih genetskih linij, s katerimi se je do sedaj srečala na različnih koncih sveta (Šanghaj, New York, Berlin …). Na podlagi opazovanj in neposrednih izkušenj je zasnovala serijo hibridnih bio-strojev, ki omogočajo ustvarjanje samoorganiziranih dvodimenzionalnih in tridimenzionalnih svilenih struktur. Stroji za svilo uporabljajo zaprt sistem povratnih informacij med organskim in umetnim, v katerem biološki material (sviloprejke) skupaj z računalniško podprtim okoljem za zapredanje sviloprejk tvori ekosistem, ki predstavlja avtomatizirano in po svoji naravi avtonomno proizvodnjo svilenih niti.

 

 

‘Projekt: Sviloprejka’ je prvi v seriji del z naslovom ‘Trilogija žuželk’, s katero umetnica na eni strani preučuje inteligenco, iznajdljivost in ustvarjalni potencial žuželk (sviloprejk, mravelj in čebel), ki izkazujejo specifične lastnosti prostorskega zaznavanja in grajenja bivanjskih oz. zaščitnih okolij, na drugi strani pa jo zanimajo kibernetski sistemi in oblikovanje pametnih strojev ter situacije, ki se zgodijo ob soočenju nepredvidljivih vedenjskih sistemov živih organizmov z mehanskimi ali strojnimi sistemi.

Preučevanje zgodovine računalništva in njegovih navezav na tehnologijo tkanja je Vivian spodbudilo k oblikovanju prvega prototipa (‘Stroj I: Horizontalno predenje’), sestavljenega iz vertikalnega niza ravnih matrik z elektrodami, preko katerih so električni impulzi nežno stimulirali premikanje sviloprejk, ki so tako zapredali po gostoti neenakomerno dvodimenzionalno svileno strukturo.

Pri oblikovanju naslednjega prototipa (‘Stroj II: Prostorsko predenje’) so Vivian navdihnili eksperimenti Mediated Matter Group iz MIT Media Lab, s katerimi je skupina preizkušala vpliv prostorskih omejitev in variacij na končno obliko zapredanja sviloprejk. Z novim strojem, ki sestoji iz vertikalno postavljene steklene čaše na počasi vrtljivem mehanizmu, je umetnica vzpostavila okolje, v katerem so bile sviloprejke izpostavljene destabilizirajočim pogojem. Zaobljena oblika čaše, v kateri je odsotnost kotov in vogalov, ki jih sviloprejke navadno uporabljajo kot začetno mesto za oblikovanje okvira zapredka, je spodbudila drugačen princip oblikovanja svilene strukture. Na končno obliko je vplivalo tudi počasno vrtenje po vertikalni osi, ki je omogočilo nenehno spreminjanje gravitacijske smeri in posledično motilo prostorsko orientacijo sviloprejke.
S tretjim prototipom (‘Stroj III: Levitacija’) umetnica predpostavlja možen razvoj novih bioničnih strojev. Krožno oblikovana kapsula, namenjena zapredanju sviloprejke, bi v idealnih pogojih levitirala v magnetnem polju in se vrtela v poljubne smeri v tridimenzionalnem prostoru, s čimer bi prekinila dvodimenzionalno logiko vrtenja pri prejšnjih strojih. Prototip, razvit v začetku leta 2019, še ne vključuje levitacije, vendar predstavlja začetno fazo končne oblike stroja, v katerem bodo v času razstave sviloprejke zapredale svileno nit.

Z upoštevanjem 5000 let stare tradicije svilogojstva, aktualnih raziskav na področju vedenjske biologije, senzornih sistemov, aplikativnih potencialov bioloških materialov, digitalnega izdelovalništva in vključevanjem sodobnih pristopov pri uporabi novih tehnologij Vivian Xu razpira možnosti nadaljnjega razvoja hibridnih okolij, ki bodo omogočala kompleksne interakcije med živimi organizmi in strojnimi sistemi.

Več si lahko ogledate v prispevku: https://www.youtube.com/watch?v=k8g7DlDpeic

Zvok: Benjamin Bacon
Strokovna podpora: Janez Škalič, dr. Rebeka Lucijana Berčič / Veterinarska univerza Budimpešta in Inštitut za svilogojstvo in sviloprejstvo (www.svila.si)
Posted by Anja in Nekategorizirano, 0 comments

Sajenje potaknjencev murv

V kolekcijo starih genotipov smo v mesecu oktobru posadili lanske potaknjence murv, 110 mladih dreves iz Madžarske ter 40 dreves iz Slovenije. Pri sajenju so nam bili v veliko pomoč študentje. V okviru terenskih vaj so pomagali pri kopanju lukenj, rezanju zaščitnih mrež, zabijanju kolov ter pri sajenju dreves. Stara in na novo posajena drevesa smo na koncu zaščitili še z mrežo proti divjadi, zalili in okoli dreves položili slamo.

 

  

Posted by Murva in Nekategorizirano, 0 comments

Prispevek na radiu Agora

Prof. dr. Andreja Urbanek Krajnc in mag. Johannes Rabensteiner v prispevku razkrivata poreklo, prvotno rabo in koristnosti murve. Več v prispevku.

https://cba.fro.at/376469

 

 

Posted by Murva in Nekategorizirano, 0 comments

Svilogojski posvet v Prosenjakovcih

V soboto, 17. marca 2018 je v prostorih nekdanje stražnice na meji z Madžarsko v Prosenjakovcih potekal brezplačni svilogojski posvet. Predavateljici dr. Rebeka Berčič in dr. Andreja Urbanek Kranjc sta bodočim rejcem predstavili svilogojstvo in z njim povezano morikulturo, testni rejec Janez Škalič pa je s prisotnimi delil svoje bogate praktične svilogojske izkušnje. Posveta se je udeležilo 20 zainteresiranih potencialnih rejcev sviloprejk.

Continue reading →

Posted by Anja in Nekategorizirano, 0 comments

Naš projekt v oddaji Ljudje in zemlja

V tretji februarski oddaji Ljudje in zemlja smo imeli možnost predstaviti naš projekt v sklopu promocije študija na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Celoten prispevek si lahko ogledate na spodnji povezavi, naš del pa se začne pri 27:25.

Posted by Anja in Nekategorizirano, 0 comments

Sajenje lanskih potaknjencev v kolekcijo

Še pred prvo zmrzaljo smo v našo kolekcijo starih lokalnih genotipov iz terena posadili lanske potaknjence. Posadili smo 120 mladih dreves iz Slovenskih Goric, Dolenjske in Primorske. Pri kopanju lukenj, izdelovanju žičnatih mrež proti malim sesalcem in sajenju so nam bili v veliko pomoč študentje, ki so na ta način opravili del obveznega terenskega dela. Tako na novo posajena, kot tudi že obstoječa mlada drevesa v kolekciji smo zaščitili z mrežami proti srnjadi.

Continue reading →

Posted by Anja in Nekategorizirano, 0 comments

Sajenje mladih murv v Prekmurju

Ta teden smo v okviru Tedna otroka in v sklopu projekta za oživitev vzgoje sviloprejk v Prekmurju na povabilo župana občine Moravske Toplice Alojza Glavača ter rejca sviloprejk iz Prekmurja Janeza Škaliča zasadili nekaj mladih murv v okolico vrtca Moravske Toplice ter vrtca Martjanci. Vodji našega projekta doc. dr. Andreja Urbanek Kranjc in dr. Rebeka Berčič sta s krajšim predavanjem predstavili murve, pri samem sajenju dreves pa so pomagali tudi otroci vrtcev, njihovi vzgojitelji in starši. Mlade murve so potaknjenci, vzgojeni iz vzorcev, ki smo jih nabrali tekom našega terenskega dela.

Continue reading →

Posted by Anja in Nekategorizirano, 0 comments

Naš projekt na Tedniku

V septembru je naš laboratorij obiskala ekipa Tednika in posnela del oddaje. Prispevek z naslovom Slovenska svilena je dostopen na spodnji povezavi:

 

 

 

 

 

Posted by Anja in Nekategorizirano, 0 comments