Domov

Pristopili smo k BACSA združenju

The Black, Caspian Seas and Central Asia Silk Association (BACSA) 

https://www.bacsa-silk.org/en/slovenia/

Madžarsko-slovenski projekt »Vpliv hranjenja ličink hibridov sviloprejke z listi starih lokalnih madžarskih in slovenskih genotipov murv na razvoj in zdravstveni status ličink«

Podatki o številu in razširjenosti starodavnih murv so v Sloveniji in na Madžarskem nepopolni in njihova genetska struktura še ni bila predmet raziskav. Bilateralno sodelovanje madžarskih (Veterinarska univerza, Budimpešta) in slovenskih (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerza v Mariboru) partnerjev poskuša uporabljati celostni interdisciplinarni pristop, ki je med drugim usmerjen v ohranjanje in razmnoževanje starih lokalnih genotipov murv pa tudi na preučevanje učinkov hranjenja z murvinim listjem na razvoj in zdravstveno stanje sviloprejke. Madžarski del projekta je osredotočen na preučevanje učinkov hranjenja ličink z murvinim listjem na razvoj in zdravstveno stanje ličink. S kvantitativno metodo bo določena vsebnost različnih bakterij v sviloprejkah brez in s kliničnimi znaki bolezni, pri čemer bo poseben poudarek namenjen morebitni okužbi z mikoplazmo.

Foto: Polona Sušnik

Foto: Tina Ugulin

Foto: Johannes Rabensteiner

Foto: Johannes Rabensteiner

Foto: Johannes Rabensteiner

Murve so mogočna listopadna drevesa, ki jih uvrščamo v družino murvovk (Moraceae). V Indiji, na Kitajskem in številnih ostalih azijskih državah jih gojijo že več tisoč let. Rod murv (Morus) je razširjen na širokem območju tropskih, subtropskih in zmernih območjih Azije, Evrope, Severne in Južne Amerike ter Afrike med 50º severne in 10º južne geografske širine. Število vrst v rodu Morus variira med 60 in vse do 150 glede na različne avtorje, čeprav je splošno prepoznavnih in sprejetih med 10 in 16 vrst. Med njimi se M. alba, M. latifolia, M. mutlicaulis gojijo za listje, medtem ko je M. nigra pomembna za proizvodnjo sadja in M. serrata za les. Bela murva (Morus alba L.) je najprimernejša za hranjenje gosenic sviloprejke Bombyx mori L. (Vijayan in sod. 2014).

S svilogojstvom in zasajanjem murve so na območju Slovenije pričeli v 16. stoletju na Goriškem. V prehodu iz 17. v 18. stoletje je postalo svilogojstvo poleg vinogradništva pomembna kmetijska panoga na Goriškem, Koprskem, Krasu, na Štajerskem v okolici Žalca in Prekmurju. 18. stoletje velja kot najbolj uspešna doba svilogojstva. Sredi 19. stoletja je bilo na Slovenskem in Avstrijskem Gradiščanskem skupaj okrog 2 milijona murv. V času do 1. svetovne vojne je svilogojstvo upadlo predvsem zaradi bakterijske bolezni gosenic, ki se je razširila iz Francije. Zadnji pridelovalci so s to panogo končali okoli leta 1960. V začetku 20. stoletja je bilo na Primorskem popisanih več kot 65 000 dreves (Catasto agrario per la provincia Gorizia). Po 2 svetovni vojni se je število dreves zmanjšalo na manj kot 22 000 (Ipavec 2008). Stari genotipi murv, ki jih v glavnem najdemo na Goriškem, Krasu, Beli krajini in Prekmurju še vedno pričajo o nekdaj aktivnem svilogojstvu. Ker se slovenska kulturna krajina, posebno v obdobju po drugi svetovni vojni, ni tako korenito spremenila, so se tod ohranile številne večstoletne murve, katerih genotipi so za evropski prostor izjemni, saj odražajo družbeno-ekonomsko in politično zgodovino nekdanje avstro-ogrske monarhije.

Bela (Morus alba) in črna murva (M. nigra) sta bili k nam najverjetneje prinešeni iz bližnjega vzhoda. Podatki o razširjenosti teh dveh vrst so v Sloveniji in ostalih deželah nekdanje avstro-ogrske monarhije zelo nepopolni. Določevanje starih lokalnih murv na podlagi morfološko-fenoloških lastnosti je težavno in nezanesljivo - črno murvo se namreč pogosto zamenjuje s temnoplodnimi genotipi bele murve. V Sloveniji se na vrtovih zelo redko pojavlja tudi rdeča murva (Morus rubra), ki pa izvira iz Severne Amerike.

Zbiranje natančnih podatkov o razširjenosti murv nam omogoča izdelavo natančne digitalne karte razširjenosti in uporabo teh podatkov v nadaljnih GIS analizah. Ugotavljanje genetske sorodnosti lokalnih genotipov je ključnega pomena, saj predstavljajo le-ti dragocene genske vire prilagojene tukajšnjim okoljskim razmeram z odpornostjo na škodljivce in bolezni.
Glavna prednostna naloga je karakterizacija, ohranjanje in razmnoževanje starih lokalnih genotipov iz različnih regij Slovenije, kar je bistveno za ohranjanje biodiverzitete povezane s svilogojstvom.

Stran je namenjena predstavitvi murv širši javnosti. Razširjenost bele in črne murve v Sloveniji, na Madžarskem in ostalih sosednjih državah je predstavljena na digitalnih zemljevidih. Spletno stran bomo sproti posodabljali z novicami o našem terenskem in laboratorijskem delu.

Foto: Andreja Urbanek Kranjc

Foto: Andreja Urbanek Kranjc

Foto: Mateja Felicijan