Glavni prepoznavni znaki

Murve uvrščamo v družino murvovk (Moraceae), v katero spadajo tudi rod smokvovec (Ficus), papirjevka (Broussonetia) in maklura (Maclura). Rod murv (Morus) je razširjen na širokem območju tropskih, subtropskih in zmernih območjih Azije, Evrope, Severne in Južne Amerike ter Afrike med 50º severne in 10º južne geografske širine.

Število vrst v rodu Morus glede na različne avtorje in metodologijo razlikovanja (genetski markerji, morfološki znaki) variira med 60 in vse do 150 različnih vrst. Pri murvah pride pogosto do križanja med vrstami in tudi do poliploidije, kar je tudi razlog za variiranje števila vrst. Najbolj splošno prepoznavnih in sprejetih je med 10 in 16 vrst. Med njimi so M. alba, M. latifolia, M. mutlicaulis gojijo za listje, medtem ko je M. nigra pomembna za proizvodnjo sadja in M. serrata za les. Bela murva (Morus alba L.) je najprimernejša za hranjenje gosenic sviloprejke Bombyx mori L. (Vijayan in sod. 2014).

Črna murva je v Sloveniji zelo redka, kljub temu da so podatki o razširjenosti nepopolni – na podlagi barve plodov jo pogosto zamenjujejo s temnoplodnimi genotipi bele murve. Soplodja so pri beli murvi razločno pecljata, pri črni pa na kratkih pecljih ali skoraj sedeča. Črna murva ima večja, bolj mesnata soplodja, ki so zelo aromatična.

Foto: Polona Sušnik in Johannes Rabensteiner

Listi bele murve so dvoji, enostavni ali dlanasto krpati. Na zgornji strani so svetlo zeleni in bleščeči, spodaj pa so samo ob žilah dlakavi, kar je ključno pri prepoznavanju te vrste. Listi črne murve so enostavni, široko jajčasti, na dnu listne ploskve močno srčasti z dlakavim, največ 2 cm dolgim pecljem. Za razliko od bele murve so na spodnji strani močno dlakavi, kar daje srebrnkast izgled. Zgornja stran je temnozelena in hrapava.

Foto: Johannes Rabensteiner

Foto: Polona Sušnik in Johannes Rabensteiner

Listi so pri obeh vrstah enostavni ali dlanasto krpati, značilna je očitna heterofilija. Tendenca k tvorjenju krpatih listov je odvisna od genotipa in starosti listov in poganjkov.

Foto: Polona Sušnik

Pomemben razlikovalni znak so tudi oblika in velikost zalistnih brstov ter barva mladih poganjkov. Poganjki so pri beli murvi sprva dlakavi in pozneje goli, rumenosivi, pri črni pa so bolj debeli, temnejši in dlakavi. Bela murva ima kratke, široko jajčaste in kratko zašiljene brste, črna pa stožčaste, rjave, bleščeče.

Foto: Johannes Rabensteiner

Bela murva je listopadno do 18 metrov visoko drevo. Deblo je kratko in grčavo, skorja je rdečkastorjava, vzdolžno razpokana, krošnja pa je redka. Črna murva je praviloma nižja, raščena krivo, zavito z grčami, zanjo je značilna široka, gosta krošnja.

Foto: Polona Sušnik in Andreja Urbanek Kranjc

Zadnja leta je precej bolj kot bela ali črna murva popularno zasajanje okrasnih povešavih različkov bele murve, t.i. tip “pendula”, ki pa so nizki in ne tvorijo plodov.

Foto: Polona Sušnik

Razširjenost murv je v Sloveniji zaenkrat slabo poznana. V okviru terenskega dela na projektu smo že popisali več kot 600 dreves belih murv in 4 črne. Podrobni zemljevidi razširjenosti (tudi iz Madžarske) so na zavihkih o posameznih vrstah.