Uporaba

Vsi deli murv so že več tisočletij prepoznavni po izjemnih farmakoloških lastnosti (kitajska medicina, Plinij, Hildegarda iz Bingna) in so v zadnjem desetletju predmet številnih raziskav. Dokazan je bil antioksidativni, nevroprotektivni, imunostimulativni, antiglikemični in antikancerogeni učinek vseh delov murv. Murvini listi in sadeži so danes prepoznani kot superživilo. Ugodna sestava listov murv že izkazuje potencial kot krmni dodatek v prehrani živali, predvsem v prašičereji, reji drobnice in perutninarstvu (Latinska Amerika, Tajska, Indija, Španija). Murve izkazujejo tudi potencial v načrtnem zasajanju izbranih genotipov dreves za pašo živali. Listi se uporabljajo tudi za pripravo čaja, žganja. Plodovi murv imajo visok delež enostavnih sladkorjev, ki zagotavljajo hiter vir energije, ter relativno visoko raven beljakovin ter prav toliko vlaknin, ki so pomembne za uravnavanje prebave. Sodobne sorte dajejo potencial koriščenja plodov za predelavo (marmelada, liker, žganje, kis, sušenje), temni genotipi kot barvilo v živilski in tekstilni industriji, beli genotipi kot sladilo.

Les je zelo trden in trajen. Uporaben je v gradbeništvu, sodarstvu, mizarstvu, čolnarstvu, strugarstvu, zaradi akustičnih lastnosti je cenjen za izdelovanje glasbil. Ličje se je tradicionalno rabilo za izdelavo papirja (srednjeameriški staroselci 300 pr. n. št.; Kitajci) in tekstila. Prepoznane dobre fizikalne lastnosti celuloznih vlaken odpirajo možnost ponovne uporabo za tekstilna vlakna in za napredne tehnične aplikacije. Prvi poskusi uporabe likovih vlaken v Italiji segajo v 19. stoletje. Danes manjša družinska tovarna v Porcia di Pordenone iz likovih vlaken izdeluje blago, »gelsofil« (Sfiligoj-Smole et al. 2019).

Projekt Po kreativni poti do znanja 2016/2017 (Sklad kadri, MIZŠ, Evropski socialni sklad) je z realizacijo vseh delovnih sklopov odprl trajne možnosti uporabe murv in re-integracije svilogojstva. Pri tem smo vzpostavili sodelovanje s strokovnjaki iz tujine (Italije, Madžarske, Avstrije in Hrvaške) ter lastniki murv po Sloveniji in Madžarskem. Historične murve smo testirali na pridelavo svile z evropskimi genetskimi linijami sviloprejk, ki so se pri nas uporabljale v preteklosti. Zainteresiranim lastnikom historičnih murv iz Slovenije in Madžarske smo poskusno razdelili manjše število sviloprejk, z namenom pilotne revitalizacije svilogojstva.

Z analizo pridelanih kokonov in svilene niti smo potrdili, da smo z obstoječimi genskimi viri murv zmožni pridelali svilo najvišje kvalitete in kakovosti. Glede na lokalni interes in povpraševanje po evropski svili smo v prejšnjem letu ustanovili zasebni zavod za raziskave (neprofitna ustanova, Inštitut za svilogojstvo in svilarstvo, dr. Rebeka Lucijana Berčič) z namenom po izteku projekta svilogojstvo najbolje diseminarati v okviru strokovnih člankov, intervjujev, radijskih in televizijskih prispevkov, predavanj in simpozijev, zagotoviti zdrav genski vir sviloprejk in murv, ter vzpostaviti povezavo med pridelovalci in predelovalci.

Širok potencial uporabe murv izkazuje potrebo po nadaljnjih agronomskih raziskavah in razvijanju pogojev za ponovno vzpostavitev morikulture in z njim povezanim svilogojstvom in svilarstvom v Sloveniji ter razvoja blagovne znamke z zaščitenim geografskim poreklom.

Sviloprejke se hranijo na listih bele murve. Foto: Polona Sušnik